David in Jana

Mama bi dala ti meni krila, bi David probal leteti.

Saj če mi ne bo fajn bomo dali dol.

Tako enostavno je leteti ko si otrok.

Sprehajamo se ob ribnikih. To je vedno priložnost za veselo metanje kamnov v vodo. David seveda želi metati velike kamne in pogosto takšne, ki so precej globoko zakopani v tla.

Ko se loti enega takšnega kamna, mu mama reče, da ima visoke cilje. Potem David povabi mene v odkopavanje tega kamna. Rečem, da bi pa za to potrebovali krampe.

“Ne krampe, visoke cilje,” odgovori David.

Nekaj dni smo bili na obisku pri noni in nonu. Zvečer smo se odpravljali domov in David je rekel, da bi se še malo igral. Ker je bila pred nami dolga pot (2 uri vožnje), smo rekli, da sedaj gremo, ker je že večer in moramo priti domov.

Ko že vsi sedimo v avtu, opazim, da nobena prednja luč ne gori. Žena in otroci se izkrcajo. Sam pa odpeljem avto v nonovo delavnico, ki je na srečo avtoelektrik (2 rezervnih žarnic seveda nisem imel). Po približno pol ure smo zopet pripravljeni za odhod.

Ko se nekaj minut peljemo, David reče: “David si je zamislil, da bi se še malo igral.” Tako otroci ustvarjajo prihodnost – malo za šalo, malo za res